Šest faz starševstva, ki podpirajo otrokov naravni razvoj

Med izobraževanjem za pedagoga Montessori 0-3 let, leta 2017 sem doživela veliko AHA momentov, eden od teh je bil štiristopenski razvoj otroka. O tem si lahko preberete

Med izobraževanjem za pedagoga Montessori 0-3 let, leta 2017 sem doživela veliko AHA momentov, eden od teh je bil štiristopenski razvoj otroka. O tem si lahko preberete tukaj!

Ta mi je res odgovoril na veliko vprašanj pa tudi postavil nekaj novih. 

Kako lahko odrasli pripomoremo temu naravnemu razvoju? Ali je dovolj, da ta razvoj poznamo? Tukaj se je začelo moje raziskovanje in veliko je bilo napisano na to temo. Najbolj me je presenetila razlaga Ellen Galinsky. Podobnosti stopenj razvoja, ki jih M. Montessori pojasnjuje v njeni shemi leta 1950 je zelo očitna. Seveda sem se zakopala v branje.

V knjigi : The Six Stages Of Parenthood  je Ellen Galinsky (1987) ena prvih, ki je poudarila razvoj samih staršev, kako se odzivajo na razvoj svojih otrok in kako odraščajo kot starši. Starševstvo je izkušnja, ki spremeni identiteto, ko starši prevzamejo nove vloge. Otroška rast in razvoj spodbuja starše, da spremenijo svoje vloge. Razviti morajo nove veščine in sposobnosti kot odziv na razvoj otrok. Galinsky je opredelila šest stopenj starševstva, ki se osredotočajo na različne naloge in cilje (glej tabelo 1).

1. Faza za ustvarjanje slike otroka

Ko bodoči starši razmišljajo in oblikujejo podobe o svoji vlogi staršev in o tem, kaj bo prineslo starševstvo, ter se pripravijo na spremembe, ki jih bo prinesel dojenček, vstopijo v fazo oblikovanja podob. Prihodnji starši razvijajo svoje ideje o tem, kako bo biti starš in kakšen starš želi biti.

2. Negovalna faza

Druga stopnja, faza vzgoje, se pojavi ob rojstvu otroka. Glavni cilj starša v tej fazi je razviti odnos navezanosti na svojega otroka. Starši morajo prilagoditi svoje romantične odnose, odnose z drugimi otroki in s svojimi starši, da bodo vključili novega dojenčka. Nekateri starši takoj začutijo navezanost na otroka, pri drugih starših pa se to dogaja bolj postopoma. Starši so si dojenčka morda predstavljali na poseben način, vendar morajo zdaj te slike uskladiti s svojim dejanskim otrokom. Pri vključevanju odnosa z otrokom v druge odnose morajo starši pogosto preoblikovati svoje pojmovanje sebe in identitete. Odgovornosti staršev so v tej fazi najzahtevnejše, ker so dojenčki popolnoma odvisni od nege odraslih

3. Faza avtoritete

Avtoriteta se pojavi, ko so otroci stari od 2 do približno 4 ali 5 let. V tej fazi starši sprejemajo odločitve o tem, koliko pooblastil bodo izvajali nad vedenjem svojih otrok. Starši morajo določiti pravila, ki bodo usmerjala otrokovo vedenje in razvoj. Odločiti se morajo, kako strogo bi morali izvrševati pravila in kaj storiti, ko se pravila kršijo.

4. Interpretativna faza

Interpretacijska stopnja nastopi, ko otroci vstopijo v šolo do začetka mladosti. Starši si izkušnje svojih otrok razlagajo, saj so otroci vse bolj izpostavljeni svetu zunaj družine. Starši odgovarjajo na vprašanja svojih otrok, jim dajejo pojasnila in določajo, kakšno vedenje in vrednote naj učijo. Odločajo se, kakšne izkušnje bodo nudili svojim otrokom v smislu šolanja, soseske in obšolskih dejavnosti. V tem času imajo starši izkušnje s starševsko vlogo in pogosto razmišljajo o svojih prednostih in slabostih kot starši, pregledajo svoje podobe starševstva in ugotovijo, kako realistični so bili. Starši se morajo pogajati, kako sodelovati s svojimi otroki, kdaj vstopiti in kdaj spodbujati otroke k samostojni odločitvi.

5. Medsebojno odvisna faza

Starši najstnikov so v soodvisni fazi. Ponovno morajo opredeliti svojo avtoriteto in se ponovno pogajati o svojem odnosu s svojim mladostnikom, saj se otroci vedno bolj odločajo neodvisno od starševskega nadzora in avtoritete. Po drugi strani starši svojim mladostnikom ne dovolijo popolne avtonomije nad njihovim odločanjem in vedenjem, zato morajo mladostniki in starši prilagoditi svoj odnos, da bodo omogočili večja pogajanja in razprave o pravilih in omejitvah.

6. Odhodna faza

V fazi odhoda otrok, starši ocenijo celotno izkušnjo starševstva. Pripravijo se na otrokov odhod, na novo opredelijo svojo identiteto kot starša odraslega otroka in ocenijo svoje starševske dosežke in neuspehe. Ta stopnja tvori prehod v novo dobo v življenju staršev. Ta stopnja ponavadi zajema dolgo obdobje. Vlogo starševstva je treba na novo opredeliti kot manj osrednjo vlogo v identiteti starša.

Kljub zanimanju za razvoj staršev med laiki in pomoči strokovnjakom je malo raziskav proučevalo razvojne spremembe v izkušnjah in vedenjih staršev skozi čas. Tako ni jasno, ali so te teoretične faze posplošljive za starše različnih ras, starosti in veroizpovedi, niti nimamo empiričnih podatkov o dejavnikih, ki vplivajo na posamezne razlike v teh fazah. 

Torej knjige in nasvete na internetu je reba jemat zgolj informativno. Zavedanje teh faz pa nam lahko pomaga pri razumevanju sebe in svojih otrok.