Otrokovo spanje in regresije spanja

Spanje je osnovna biološka potreba oz. proces. Je ena izmed temeljnih življenjskih aktivnosti, ki vplivajo na zdravje  otroka in cele družine.

Spanje omogoča rast in obnovo telesnih tkiv ter regeneracijo možganov (pridobivanje in obnavljanje možganske energije). V fazi globokega spanca se poveča izločanje rastnega hormona in snovi, ki so pomembne za delovanje imunskega sistema. Spanje ima pomembno vlogo tudi pri učenju in organizaciji, arhiviranju spominov. Dokazano je, da pomanjkanje spanja zmanjšuje sposobnost koncentracije in pomnjenja.

Ker ima velik vpliv na posameznikovo kakovost življenja, se danes znanost s spanjem veliko ukvarja; »nespečnost« je relativno pogosta diagnoza. 

Telo, ki skozi dan deluje, potrebuje počitek. To se izraža skozi dnevno-nočni ritem v katerem se budnost in spanje izmenjujeta. Zaspani postanemo, ko v telesu pade nivo melatonina, kar je posledica zmanjšanja količine svetlobe v okolju. To prav tako vpliva na aktivnost možganov, ki se ponoči zmanjša, medtem ko so podnevi možgani polno aktivni. 

Vsak ima svoj ritem spanja. Težavam pri spanju se izognemo, če upoštevamo vsakodnevni osebni ritual; v jaslih otrokom pomaga vsakodnevna  skupinska rutina.

Da bi se dojenček lahko kar se da dobro privadil na dnevno-nočni ritem, je pomembno, da podnevi spi pri dnevni svetlobi oz. le delni zatemnitvi in ne v popolni temi.

Doseganje spalne zrelosti otroka je kompleksen biološki proces. Intenzivno prilagajanje na ritem spanja traja približno tri-štiri mesece po rojstvu in zahteva uskladitev cirkadialnega ritma, s katerim so povezane različne telesna funkcije, kot so frekvenca dihanja in srčnega ritma, kot tudi izločanje različnih hormonov. Staršem lahko pri usklajevanju spalnega ritma  pomaga dnevnik spanja, s katerim sledijo izmenjavo budnosti in spanja pri dojenčku.

Otrok je po 6 mesecih starosti praviloma sposoben prespati noč oz. vsaj 6 zaporednih ur ponoči. Kot poudarja Maria Montessori  moramo pri tem upoštevati, da je otrokova pravica da zaspi, ko je zaspan in da iz postelje vstane, ko se zbudi. Pri usklajevanju spalnega ritma in sledenju spalnega cikla moramo otroka pozorno spremljati in prepoznati značilne znake zaspanosti, kot so mencanje oči, spotikanje oz. izguba ravnotežja, jokavost, vlečenje za ušesa, zehanje, razdražljivost itn. 

Pomembna sestavina ustvarjanja spalnega ritma je ritual, kar pomeni, da aktivnosti ki so povezane s spanjem, vključimo v ponavljajoči se vzorec, ki otroku zagotavlja varnost in ustvarja navado – npr. kopanje, hranjenje, pestovanje, petje. Če se otrok doji ponoči, naj bo to v temi in tišini, da s tem ne zmotimo spalnega cikla. 

Kaj je regresija spanja?

Regresija spanja za dojenčke je obdobje, ko dojenček, ki je prej spal, doživi začasno zmanjšanje vzorcev spanja. V času regresije bo vaš dojenček prešel iz zdravega spanca v pogosto prebujanje ponoči, težje se bo umiril. Za starše lahko to izredno naporno.

Starši so navadno presenečeni, ko njihov dojenček spi čez noč in en dan brez opozorila neha spati. Najpogostejši časovni okviri regresije spanja se zgodijo, ko otrok dopolni 4, 9 mesecev in / ali 18 mesecev.

Kaj naj pričakujem med regresijo spanja?

Zmanjšanje spanca je najpogostejši učinek regresije spanja. Regresije otroškega spanca običajno sovpadajo z razvojnimi in / ali fizičnimi mejniki. Čeprav ste verjetno zelo ponosni na svojega otroka, ker se je naučil plaziti, sesti ali na prvi zob, najverjetneje iz istih razlogov trpi tudi njihov spanec.

Nekateri starši opazijo tudi to, da se najpogosteje regresijska obdobja spanja ujemajo s prehodnimi obdobji (3 do 2 spanca čez dan, 2 do 1 spanca čez dan itd.). Ti prehodi pogosto igrajo vlogo pri regresijah spanja.

Kako dolgo traja regresija spanja?

Običajno regresije spanja (pri kateri koli starosti) bodo trajale le 3-6 tednov. Najpomembnejša stvar, ki si jo morate zapomniti med regresijo spanja, je pomen same besede. “regresija” pomeni vrnitev v nekdanje stanje, da to ni trajna sprememba! Izčrpanim staršem se to lahko zdi za vedno!

Čeprav regresije v spanju ne bi smele trajati več kot 6 tednov, je pomembno, da se morebitne slabe navade, ki bi se lahko pojavile med regresijo, ne držijo. Med regresijami spanja se je enostavno vrniti na stare navade, ki ste jih z otrokom že prelomili ali celo oblikovati nove navade, kot so zibanje za spanje, hranjenje za spanje, itd. Ne pustite, da te stare navade postanejo spet razvade!

Če doživite nenadno (včasih dobesedno čez noč) spremembo v dojenčkovem spanju skupaj z neko boleznijo ali rastjo zob, ki trajajo  1-3 dni, je velika verjetnost da ni regresija spanja. Uporabite svojo intuicijo – veste, kdaj se kaj dogaja z vašim dojenčkom!

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja