Novorojenček doma- kaj potrebuješ- Montessori pristop

Prvorojenka na fracoskem jogiju potleh, 2011

Še zdaj se spomnem prvega prihoda domov iz porodnišnice. Bilo je devet let nazaj. Torbo sem imela pripravljeno že dva meseca prej, seveda je v torbi za porodnišnico bilo veliko stvari, ki jih nisem potrebovala:) …je pisalo na seznamu:) Tako je bilo tudi doma. Mesece pred rojstvom so mi sorodniki in prijatelji nosili vreče in vreče oblačil, raznih pripomočkov( igralnih blazin, gugalnikov, stajic,grelnikov stekleničk,in še in še…). Vse z dobrim namenom, seveda. Pojma nisem imela kaj naj s temi pripomočki počnem. Razstavila sem jih po dnevni sobi in upala, da se bo prej ali slej pokazal njihov namen. Takrat sem že nekaj vedela o Montessori metodi, veliko sem brala po spletu, ampak pri nas se ni dalo dobiti takih lepih košar( razen za pretirano zasoljeno ceno). Naša prvorojenka je spala kar v košari od vozička, v dnevni zdraven kavča, v spalnici zdraven postelje. Povsod sem premikala to košaro. Ni bila tako estetska ampak služila je svojemu namenu. Seveda je v naši spanici bila tudi tradicionalna posteljica z ograjo, ampak vsakič, ko sem jo dala noter je bil neutolažljiv jok. V košari se pa skoraj nikoli ni jokala, razen seveda , ko je bila lačna – vsako uro:) No, potem pa je košaro počasi prerasla…tam okoli tretjega meseca. Posteljica, ne glede na lepo posteljnino in bližino postelje, ji še vedno ni ugajala. Nato sem prepričala moža v nakup francoskega jogija- floor bad. Preuredila sva sobo v kateri je bila njegova pisarnica in moja plesalnica. Najboljša odločitev! Glih prav velika, da sem lahko ponoči podojila, včasih tudi skupaj z njo zaspala. Ko se je že začela plazit, se je, ko se je zbudila sama zaigrala s knjigicami in igračami, ki so bile v sobi. Od takrat naprej se bila zaprisežena montesorjanka:) Ni bilo poti nazaj. Zato pišem ta blog. Rada bi ponudila drugačne rešitve mamicam, kot sem bila jaz takrat. Na žalost tečaja za montessori učitelja takrat še nisem imela, sem pa imela možnost prisluhniti tistemu notranjemu glasu, ki je pravil, da zadeve niso tako zakomplicirane kot si mislimo. Samo prislihnit moramo otroku in sebi. To je dano vsem nam mamicam. Ps: Kakšno knjigo vseeno lahko preberete:) No, dovolite vseeno, da vam malce prišepnem in pomagam z informacijami, ki sem jih kasneje dobila na tečaju za Montessori pedagoga 0 – 3, od krasne predavateljice in osebe iz Opere Nazionale Montessori, Ulle Schmidt.

KAJ LAHKO PRIPRAVIMO ZA NOVORJENČKA OD PRIHODU DOMOV

PROSTOR ZA SPANJE

Montessori košara (do 3 mesecev)

Pletena ovalna košara z ročaji, da lahko otroka nesem ali premaknemo s košaro. V stanovanju je položena na podstavek s koleščki, da jo mama lahko vozi s seboj po stanovanju, ko dela. Pomembno je, da na košari ni zaves, otrok tako vidi, kaj dela mama. Tako postane košara prvo sredstvo, ki otroku omogoča vsrkavanje vtisov iz okolja. Ni pravilno, da se otroka pusti v neki sobi samega, da bo spal. Osnovna aktivnost novorojenčka je srkanje vtisov (vidnih, vonjalnih slušnih) iz okolja preko čutil. Z zbiranjem vtisov iz okolja se začne izgradnja inteligence že od samega rojstva naprej.

V košari naj bo vzmetnica, oblekica za košaro, zaščita na blazini, ki ščiti pred močenjem, zelo lahka odejica, da se otrok lahko giba in topončino. Vse naj bo v beli barvi brez vzorcev. 

Topončino je del košare, kot jogi. Funkcija topončina je, da se otroka s topončinom vzame iz košare za majhne premike. Topončino podpre otrokovo hrbtenico, občutljivi del novorojenčka je hrbtenica in glavica. Ko otrok leži na topončinu na mamini roki, ima podprto hrbtenico in glavico. Otrok se na topončinu počuti udobno, je varen, mama ga lahko drži samo z eno roko, drugo ima prosto.

Posteljica na tleh(od 3. mesecev dalje)

Vir: Knjiga: 60 activites Montessori pour mon bebe

Postelja naj bo na tleh in brez ograje, kar otroku omogoča svobodno gibanje. Lahko ima lesen okvir v katerega je vstavljen jogi.

Cilj postelje na tleh je, da je otrok svoboden v gibanju. Otrok pride na posteljo kadar želi in gre kadar želi. Posledica je, da je otrok bolj pomirjen, ker je gospodar svojega telesa. Ni ovir, ki bi ga ovirale pri gibanju. Če se le da, naj ima otrok posteljo v svoji sobi. S spanjem v isti sobi kot starši, se kreira odvisnost, zato je dolgoročno pomembno, da ima že od samega začetka svojo sobo. TUKAJ SE ŽE ZAĆNE SAMOSTOJNOST OTROK:) 

PROSTOR ZA AKTIVNOSTI

Blazina na tleh 

Vir: Knjiga: 60 activites Montessori pour mon bebe

Na eni strani blazine je fiksirano ogledalo, da otrok lahko opazuje svoje gibanja (enkrat se zave, da je to on).Na stropu nad blazino je fiksirana kljukica za obešanje mobilov (se jih zamenjuje glede na starost otroka). O tem bom pisala drugič, zaslužijo si svoj blog:)

Na blazini naj bodo pripravljeni različni predmeti za prijemanje (v košari 5 -6 predmetov ki omogočajo različne senzorične izkušnje).

Ob blazini je tudi nizka omara s polico (višine približno 20 cm), na katero se pripravi aktivnosti natikanja in vtikanja za kasneje. Pomembno je, da jih je malo in se med seboj ločijo.

Blazina otroku omogoča svobodno gibanje, pozneje služi kot pomoč pri sedenju. Otrok, ki mu bo omogočeno svobodno gibanje na blazini, bo gibanje hitreje razvijal. Blazina je njegova prva telovadnica. Z občutenjem svojega telesa in eksperimentiranjem s svojim telesom otrok razvija svoje sposobnosti, pridobiva nove izkušnje, je aktiven, kar mu omogoča rast in dober razvoj. V smislu svobodnega gibanja je pomembno tudi, kako je otrok oblečen.

Danes so otroci preveč omejeni v gibanju, ves čas so nekje parkirani, v vozičku, avtosedežu, stolčku za hranjenje, …. Tako otrok ne more občutiti svojega telesa in z njim eksperimentirati, razvoj gibanja je upočasnjen.

PROSTOR ZA HRANJENJE IN PROSTOR ZA NEGO o temu morda kdaj kasnje:)

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja