Pripravljeno okolje

O ČEMU GOVORIMO KO GOVORIMO O PRIPRAVLJENEM OKOLJU

V montessori pedagogiki veliko govorimo o pripravljem okolju. Ampak kaj to pomeni? Pripravim okolje kot piše v skripti ali kopiram kar sem videla na instagramu in to je to. Okolje pripravljeno, otrok pride, material oziroma aktivnosti ga pritegnejo takoj, otrok je takoj v globoki koncentraciji, njegova inteligenca se gradi,……v resnici ni glih tako.

M. Montessori pripravljeno okolje imenuje “znanstveni projekt”, pripravljeno okolje je znanstveni pojem. In zakaj ga poimenuje znanstveni? Ker je nastal na podlagi znanstvenega opazovanja otroka M. Montessori. Pripravljeno okolje temelji na opazovanju otroka, opazovanje pa je znanstveni instrument. M. Montessori je iz opazovanja otrok ugotovila, kaj so otrokove potrebe in pripravila odgovore na te potrebe.

Velika napaka družbe je, da še ne ve, kaj otrok potrebuje na poti razvoja. Majhen otrok je kot uganka. Za rešitev te uganke ne preostane drugega kot opazovanje. Ključni del pri pripravi pripravljenega okolja je opazovanje in poznavanje otrokovih potreb, ker pripravljeno okolje služi zadovoljevanju otrokovih potreb v občutljivih obdobjih.

Torej najprej je treba otroka opazovati, ugotoviti v katerem občutljivem obdobju je in glede na opazovanje pripravit materale in aktivnosti. To pomeni, da tudi sproti dodajamo, odvzamemo, prilagodimo,…Otrokove potrebe  so drugačne kot mi odrasli mislimo. Njegova radovednost, želja po delu in samostojnosti so večje kot potreba po temu da mu  kar naprej pomagamo. Otroci (odrasli) imajo(imamo) radi ovire. Tako rastejo(rastemo) in se učijo(učimo).

Pripravljeno okolje kot sredstvo (instrument) za:

  • svobodno gibanje, okolje mora omogočati svobodno gibanje, to je temeljna karakteristika pripravljenega okolja;
  • osvajanje neodvisnosti, v okolju morajo biti organizirani kotički, ki otroku omogočajo avtonomijo, da lahko nekaj naredi neodvisno od odraslega. To omogoča pohištvo primerne velikosti in stvari na primerni višini. Na primer postelja z ograjo je konkreten primer ovire (ograja);
  • koncentracijo kot pogoj za izgradnjo uma;
  • razkritje (uresničevanje) otrokovega individualnega karakterja (temperamenta, značaja), vsak otrok ima svoj karakter (otroci so različni), v okolju mora vsak otrok najti stvari, ki ustrezajo njegovemu karakterju in potrebam;
  • prostor varnosti v smislu, da ni tehničnih nevarnosti, ki lahko ogrožajo otrokovo zdravje in življenje, ker ima otrok v okolju popolno svobodo gibanja.

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja