Hevrestika

HEVRISTIČNA IGRA

Avtorica aktivnosti je angleška psihopedagoginja Elinor Goldschmied.

Beseda “hevreka“ izhaja iz grškega jezika, pomeni “našel sem“ (gr. heuriskein – najti).

Hevreka – odkril sem! – je uporabil grški matematik Arhimed, ko je odkril, da je volumen njegovega telesa ob potopu v polno banjo izpodrinil enak volumen vode (zakon o vzgonu).

Hevristično igro s predmeti ponudimo otrokom v jaslih, primerna je za otroke od 12 do 20 mesecev starosti. Otroku, ki se že začne premikati v okolju, omogočimo raziskovanje in eksperimentiranje z različnimi predmeti iz realnega življenja. Otrokova potreba po raziskovanju je zadovoljena , če mu je na razpolago veliko predmetov, s katerimi manipulira kot sam želi. Edini pogoj je, da niso, oziroma ne postanejo nevarni. Doma otrok skoraj nikoli nima toliko priložnosti za takšno raziskovanje. Starši v strahu pred nevarnostjo zelo pogosto omejujejo otroka z “ne-ji“, zaradi pogostih ne – jev, bi lahko prišlo do frustracij pri otroku.

Hevristična igra je pristop z veliko možnostmi, ni receptov. Pri košari zakladov je otrok predmete prijemal in dajal v usta  ( koncept noter/ven). Pri hevristični igri otrok preide v novo fazo, ugotavlja, da lahko s predmeti nekaj počne, raziskuje odnose med njimi, predmet je in ga ni, tudi če predmeta ne vidi, predmet obstaja. To je baza logičnega mišljena.

Hevristična igra je nadgradnja košare zakladov. Vmesna stopnja med košaro zakladov in hevristično igro je, da se otroku poleg košare zakladov, ponudi prazne posode za prelaganje predmetov. Ko se otrok začne gibati po prostoru, bo začel predmete iz košare zakladov prenašati po prostoru in jih dajati v posode. V bližino košare zakladov se postavi prazno posodo ali več posod na primer škatle ali konzerve. Otrok začne iz košare zakladov prestavljati predmete v posode. To je tudi trenutek, ko se mu ponudi hevristično igro. Primerna je, dokler otrok ne zadovolji potrebe po raziskovanju s celim telesom. Ena od otrokovih glavnih potreb v tem obdobju je manipuliranje s predmeti.

Vloga odraslega:

  • Pred igro: naloga odraslega je, da pripravi material za igro in organizira prostor za samo igro pred začetkom igranja.
  • Med igro: odrasli otroka ne omejuje pri raziskovanju, ne govori, otroku je vse dovoljeno. Neopazno poseže le, če okolje v nekem trenutku postane preveč neurejeno za kvalitetno igro. Ko se oceni, da je na preprogi preveč razmetano, se prične material umikati nazaj v zaboje in verige v pločevinke. Pomembno je, da se to naredi diskretno, neopazno, čim manj moteče za otroke. Za otroke je to, da se da material nazaj v zaboje, ponovno vabilo k igri. Material jih zopet vabi.

Zaradi občutka varnosti lahko odrasli nudi oporo otroku, a se v igro ne vmešava tako govorno kot fizično (npr. otrok je naslonjen na odraslega, ker še ne hodi …).

Če otrok začne predmete metati, brcati, motiti druge, se organizira njegovo vedenje. Pokaže se mu zaboj, kam naj meče, s tem se preusmeri metanje. Otrok bo v glavnem sledil vzgojitelju, do takih situacij prihaja redko. Če otrok sedi, načeloma nima vzgiba, da bi stvari metal.

  • Pospravljanje: odrasli ima aktivno vlogo pri pospravljanju oziroma pri odločanju, kdaj se igra zaključi. Igra traja, dokler vzgojitelj ne oceni, da otroci niso več popolnoma skoncentrirani in postajajo utrujeni. Sledi pospravljanje, ki je del hevristične igre in je urejeno, otroci sodelujejo. Odrasli otroke pri pospravljanju vodi s kratkimi navodili. Pri pospravljanju se predmete poimenuje in lahko pove tudi lokacijo predmeta; na primer ob zaboju, ob pločevinki, ….

NAMEN IN CILJ:

Hevristična igra je način znanstvenega raziskovanja; glavni namen je raziskovanje odnosov in zakonitosti med ponujenimi predmeti, zadostiti otrokovi potrebo po raziskovanju in odkrivanju, kar otrok sam odkrije, si najbolj zapomni. Otrok sam odkriva, odkrije in osvoji določene zakonitosti. Do tega pride z določenim naporom in samostojnim raziskovanjem.

Predmeti hevristične igre omogočajo:

  • opazovanje; otrok opazuje, kako se predmeti obnašajo, kaj se zgodi, če želi dati velik predmet v majhnega. Otrok razmišlja, poskusil bo najti rešitev, poskuša znova in znova, odkriva korak za korakom. Uči se iz lastne izkušnje in pride do lastne rešitve, tu ni neuspeha;
  • raziskovanje lastnosti, ki jih predmeti imajo (teža, različni materiali, površina, oblika, velikost, barva, vonj, zvok, toplota, okus)  in stimulacijo vseh čutov;
  • selekcijo glede na razlike in podobnosti, otrok lahko primerja in razvršča;
  • delovanje za dosego nekega cilja;
  • uporabo enostavnih gibov: napolniti/izprazniti, natakniti/iztakniti, nalagati, dati v zaporedje, postaviti v ravnotežje, …;
  • delati brez konfliktov – pri tej igri sodeluje več otrok naenkrat, vendar ne prihaja do konfliktov, ker je igra preveč zanimiva in je veliko materiala. Na razpolago je zelo veliko materiala in je za vse otroke vsega dovolj. Igra tudi ponuja možnost za prijateljsko izmenjavo, razvija toleranco, to so trenutki prvega majhnega sodelovanja, otrok se uči od drugih, vidi, kako raziskujejo drugi. Konflikti so zato minimalni.;
  • spodbujanje koncentracije – otrok dolgo in potrpežljivo išče odnose med predmeti. Pri tem doseže globoko koncentracijo. Pomembno je , da vzgojitelj spoštuje otrokov trud pri raziskovanju.

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja